Prevajalstvo nekdaj in danes

Prevajanje besedil zahteva visoko izobrazbo na področju jezikov, saj ni tako preprosto kot zgleda. Seveda lahko besedico ali dve vpišemo v Google prevajalnik, vendar za celotno besedilo potrebujemo kar profesionalnega prevajalca (tolmača). Pod prevajalstvo smatramo lektoriranje, prevajanje besedil ter sodne prevode. Lektoriranje je pravopisno in slovnično urejanje besedil. To ni tehnično urejanje, zato vam prevajalci ne popravljajo razmikov vrstic, robov, poravnave in podobnega. Veliko fakultet celo zahteva podpisan obrazec z izjavo lektura. Čas in cena lekture sta seveda odvisna od zahtevnosti in obsega besedila. Lektoriranje tudi ni iskanje in dodajanje manjkajočih podatkov v seznam virov in literature, prav tako urejanje citiranja znotraj besedila, seveda pa se za nekatere te usluge lahko tudi dogovorite. Prevajalec mora biti pripravljen skleniti dogovor, vendar boste za dodatno še doplačati.

prevajalstvo

Prevajalstvo je malo podcenjeno, saj večina ljudi misli, da si lahko besedila prevedejo kar sami, ker imajo doma internet in prevajalnik. Treba je upoštevati še vse slovnične pravilnosti kateregakoli jezika, da so stavki sploh pravilno sestavljeni in razumljivi.

Sodni prevodi prevajajo in overovijo prevode. Zavzemajo razno pravno dokumentacijo, spričevala, diplome, poročne liste, rojstne liste, potrdila o nekaznovanosti , sodni registri, dokumentacije za javne razpise v tujini in drugi sodni prevodi.

Za profesionalno prevajalstvo se pogosto odločajo podjetja z mednarodnimi vezami in poslovanji.

V srednjem veku prevajanje ni bilo potrebno, saj je bila na svetu veliko manj jezikov, pa še te so znali brati ali pisati malo ljudi. Razširjena je bila tudi latinščina, ki danes tone v pozabo. Uporabljala se je v besedilih. Latinsko so znali samo izobraženci in duhovniki. Vendar se je kljub vsemu jezik razvijal ter so se morali ljudje prilagajati. Sedaj pa imamo internetni prevajalnik in se pri prevajanju osebno znanje jezika sploh ne pokaže.